Zanimivosti na otoku Pagu
Paška čipka - Mesto Pag je tudi mesto znane paške čipke, čigar izročilo se neguje tekom stoletij. Vsaka zase je unikatni izdelek, to počasno in težko ročno pa še danes živi na ulicah starega mesta.
Paški suhozidi - so impozanten spomenik tega otoka, ki so nastali z zlaganjem kamenja. S svojo obliko, površino, izgledom in namenom so eden najbolj reprezentativnih primerov ljudskega avtohtonega graditeljstva. Suhozide so bili postavljeni kot naravne meje med ograjami. Visoki so ravno toliko, da jih ovce ne morejo preskočiti in tako močni, da jih tudi burja ne more zrušiti.
Na otoku Pagu se še vedno lahko vidi star način pridelave soli, s postopkom izsuševanja v manjših glinenih bazenih, v katere se dovaja morje (soline). Proizvodnja soli je Pagu prinašala bogastvo in pa tudi težave. Zaradi soli so se Pažani pogosto vojskovali, po drugi strani pa so ravno zaradi nje v glavnem tudi dobro živeli. Sol so imenovali tudi belo zlato in je bila strateški izdelek, brez katerega si stoletja ni bilo moč zamisliti življenja.
Amfore - Celotno hrvaško javnost je prijetno presenetilo odkritje ostankov potopljene trgovske ladje, ki je prevažala amfore iz I. Stoletja pred Kristusom ob vzhodni obali otoka Paga, v Podvelebitskim kanalu, v zalivu Vlaška Mala.
V arheološkem smislu je zanimivo področje Caske kjer so v zadnjem času intenzivno potekala raziskovanja rimskega naselja Cisse, ki je, kot pravi legenda, propadlo v potresu v IV. stoletju.
Največja dragocenost in zanimivost je edinstveni antični vodovod iz I. stoletja, izklesan v živem kamnu, dolg okoli 1,2 km, širok do 70 cm in visok do 40 m z 9 nadzemnih odprtin t.i. „odihi“. Ta edinstven rimski akvadukt, ljudstvo ga je poimenovalo „Talijanova buža“, je z vodo oskrboval Novaljo, voda pa je prihajala iz novaljskega polja. Vstop v vodovod je na ogled v Mestnem muzeju, a koji u sebi čuva dio novaljskog kulturnog i etnološkog nasljeđa.
Lunjski maslinici predstavljajo pravo oazo miru in so eden od najbolj slikovitih in najlepših kotičkov našega otoka. Med številnimi stebli oljk se s svojo enkratnostjo postavlja okoli 1 500 stebel divje oljke - olea oleaster, visokih 5-8 m in prsnega premera 20-80 cm. To področje divje oljke, ki meri 24 ha, je edino te vrste na Jadranu in je zato izredna botanična dragocenost. Zaradi svojih značilnosti so oljčne nasade leta 1963 zaščitili in razglasili botanični rezervat.
