Zgodovina otoka Paga
Sledi začetka življenja na otoku Pagu sežejo dalečv zgodovino. Primorje in otoki so bili naseljeni že v mlajši kameni dobi, o čemer pričajo arheološka najdišča iz časov, ko je bil kamen orodje in orožje.
Prvi prebivalci na otoku Pagu, ki so nam znani po imenu, so bili Iliri. Na severu Dalmacije in tudi na otoku Pagu so to bili Liburni. Na otoku so najdeni ostanki liburnijskih grajskih razvalin, s suhozidnim grajskim obzidjem utrjena naselja, nekropola in številne kamnite gomile.
Pomemben položaj otoka Paga so opazili tudi rimski osvajalci, saj je bila na začetku nove dobe pod njihovo vladavino celotna Liburnija.
Otok Pag – v pisni obliki ga prvič omenja rimski geograf Plinij Starejši v I. stoletju – takrat se je imenoval Cissa (Kisa) po svojem glavnem mestu na področju današnje Novalje in Caske. V velikem potresu leta 361 je utrpelo škodo in se v večini potopilo v morje rimsko naselje na področju današnje Caske. Po tem potresu se je Navalia (na kraju današnje Novalje) vedno bolj razvijala in sčasoma postala središče otoka Paga. O tem pričajo ostanki velike mestne bazilike, monumentalen relikviarij ter rimski podzemni vodovod («Talijanova buža»).
Otok Pag so naselili Hrvati kmalu po tem, ko so prišlina morje, na kar najbolje kažejo staroslovanska imena južnih otoških imen: Dinjiška, Stara Vasa in Vlašići. Od 9. stoletja se je močno krepila hrvaška država, sosednji Ninje bil eden njenih centrov in tako je tudi otok postal del te države. Za cel otok bo imela dolgoročne posledice listina iz leta 1071, s katero je kralj Peter Krešimir IV. srednji in severni del otoka dal pod jurisdikcijo rabskega škofa, južni del otoka pa je pripadel ninskemu škofu. S to delitvijo je Pag postal del stoletnih spopadov za oblast na otokih med Zadrom in Rabom. V enem takšnem spopadu sta bili žrtev tudi Navalia in srednjeveška Kissa in nato se od 14. stoletja na tem mestu omenja naselje Novalja. Od tega obdobja dalje Novalja izgublja na svojem pomenu, na južnem delu otoka pa se je vse bolj razvijalo mesto Pag, ki je hitro postalo središče otoka.
V času beneške republike je severozahodni del otoka Paga prišel pod rabsko upravo in je postal nezakonita rabska posest, mesto Pag pa se je na južnem delu razvijalo kot svobodno kraljevsko mesto. Kralj Ladislav, je leta 1403 Benetkam prodal svoj del Dalmacije in s tem tudi mesto Pag.
Leta 1433 je mesto Pag dobilo svoj Mestni Statut, ki je eden prvih takšnih dokumentov na Hrvaškem. Sredi 15. stoletja so postajali Turki vedno večja grožnja, zato so prebivalci Paga 18. maja leta 1443 pričeli z gradnjo novega gradu na istem mestu, kjer se nahaja dandanes.
Urbanistične rešitve novega gradu so spoštovale načela tedanje arhitekture in urbanizma, načrte pa so izdelali v Benetkah. Pri izdelavi urbanističnih načrtov je sodeloval tudi veliki graditelj in kipar Juraj Matejev Dalmatinac. Pažani so se 18. septembra leta 1474 preselili v novi grad.
Kljub temu, da so se preselili pa Pažani niso pozabili na Stari grad. Frančiškani so leta 1589 tam gradili svoj samostan. Ostanki tega samostana so vidni tudi danes.
V obdobju Habsburške monarhije je otok Pag končno postal administrativna celota in to pomeni tudi začetek nedvomnega gospodarskega napredka, saj se gradijo poti na otoku, rive, pristanišča.
Konec 19. stoletja je Narodni stranki uspelo na Pagu iz občinskega sveta izriniti t.i. avtonomaše, s čimer je hrvaški jezik postal tudi jezik, ki se je učil v šolah in uradni jezik.
Potem ko je v začetku 20. stoletja bolezen vinske trte filoksera uničila vinograde po celi Dalmaciji in tudi na otoku Pagu, prihaja do velike migracije prebivalstva, najprej v ZDA, Kanado in Avstrijo. Tekom tridesetih let 20. stoletja je zaradi egrarne reforme, prišlo do drobljenja posesti, kar je pripeljalo do slabljenja gospodarske moči plemstva v mestu Pag, ki je postopoma začelo tudi odhajati.
Prebivalci severozahodnega dela otoka so bili razočarani nad skupno občino in so se zavzemali za samostojno občino,kar jim je uspelo leta 1924, vendar je to trajalo samo do leta 1955, ko je Novalja ponovo postala del skupne občine. 60-tih let 20. st. Se je začel intenzivni razvoj turizma.
Turizem je kot nova veja gospodarstva na otoku Pagu postal gonilna sila splošnega razvoja, kar je pripeljalo do splošnega napredka na celem otoku Pagu , kjer prične urejanje plaž, prometnic, gradijo se hoteli, restavracije.
Po nastanku samostojne Republike Hrvaške je Novalja ponovo dobla svojo občino, kmalu pa je dobila tudi status mesta in tako postane najbolj razvito mesto na otoku Pagu.
