• Otok Pag, Hrvaška, zgodovina otoka Paga in krajev na otoku Pagu
  • Otok Pag, Hrvaška, zgodovina otoka Paga in krajev na otoku Pagu
  • Otok Pag, Hrvaška, zgodovina otoka Paga in krajev na otoku Pagu
  • Otok Pag, Hrvaška, zgodovina otoka Paga in krajev na otoku Pagu

Zgodovina

Sledi življenja na otoku Pagu segajo daleč v zgodovino. Primorje in otoki so bili nastanjeni že v mlajši kamniti dobi, o čemer govorijo arheološke najdbe iz časa ko je kamen bil orodje in orožje.

Otok Pag so nastanjevali Iliri, bolj natančno Liburni, ki so v tem času prebivali na severnem delu Dalmacije, tako tudi na otoku Pagu. Na otoku so najdeni ostanki liburnskih gradišč, suhozidnim obzidjem utrjenih naselj, nekropol in številni kamniti nasipi.

Da je položaj otoka Paga zelo pomemben, so opazili tudi rimski osvajalci, pod čigavo je oblast, na začetku nove ere, prišla cela Liburnija.

Otok Pag je prvič pisno omenjen pri rimskemu geografu Pliniju Starejšemu v I. stoletju, ki ga imenuje Cissa (Kisa). Strokovnjaki domnevajo, da je ta naziv imelo mesto na potezi današnje Novalje in Caske. V velikem potresu leta 361 je stradalo in v večjem delu se potopilo v morje rimsko naselje na območju današnje Caske. Po tem potresu, vse bolj se razvija Navalia (na mestu današnje Novalje) in postaje središče otoka Paga. To potrjujejo ostanki velike mestne bazilike, monumentalni relikvijar kot tudi podzemski rimski vodovod («Talijanova buža»).

Hrvati so nastanili otok Pag kmalu po prihodu na morje, in sicer od njegove južne strani proti severu. Najboljši dokaz so staroslovanska imena južnih otoških naselj: Dinjiška, Stara Vasa in Vlašići. Hrvaška država postaja od 9. stoletja vse močnejša, sosedni Nin pa je eden izmed njenih centrov, ter je tudi otok del te države. Za cel otok bo imela daljnosežne posledice listina iz leta 1071, s katero je kralj Petar Krešimir IV. osrednji in severni del otoka dal pod jurisdikcijo rapskega škofa, južni del otoka pa je pripadel ninskemu škofu. S tisto delitvijo je Pag upeljan v stoletne spopade med Zadrom in Rabom za premoč na otoku. V enem izmed teh spopadov sta stradali Navalia in srednjeveška Kissa, ter se od 14. stoletja na tem mestu omenja naselje Novalja. Novalja od tega časa izgublja svoj pomen, na južnem delu otoka pa se vse bolj razvija mesto Pag, ki bo kmalu postal središče otoka.

Mesto Pag se v času Beneške republike na južnem delu razvija kot svobodno kraljevsko mesto. Kralj Ladislav je leta 1403 prodal Benetkam svoj del Dalmacije, vključno z mestom Pag.

Mesto Pag je leta 1433 dobilo svoj mestni statut, eden izmed prvih dokumentov takšne vrsti na Hrvaškem. Sredi 15 stoletja je nevarnost pred Turkom bila vse večja, zato so Pažani 18. maja 1443 začeli graditi novo mesto, na mestu kjer se nahaja tudi danes.

Urbanistične rešitve novega mesta so spoštovale principe renesansne arhitekture in urbanizma, načrti pa so izdelani v Benetkah. Pri izdelavi urbanističnih načrtov je sodeloval veliki graditelj in kipar Juraj Matejev Dalmatinac. Pažani so se 18. septembra 1474 preselili v novo mesto.

Pažani, kljub preselitvi, niso pozabili Staro mesto. Frančiškani so leta 1589 tam zgradili svoj samostan. Ostanke tega samostana lahko vidimo tudi danes.

Otok Pag je v času Habsburške monarhije končno postal administrativna celota, ter je začel nedvomen gospodarski napredek, po otoku se gradijo poti, rive, pristanišča.

Narodni stranki na Pagu je ob koncu 19. stoletja uspelo iztisniti avtonomaše iz občinskega sveta, in tako je hrvaščina postala učen in pisarniški jezik.
Ko je na začetku 20. stoletja bolezen filoksera opustošila vinograde po celi Dalmaciji, tako tudi na otoku Pagu, je prišlo do velike izselitve prebivalstva, predvsem v ZDA, Kanado in Avstralijo. Zaradi agrarne reforme med tridesetimi leti 20 stoletja  prihaja do drobenja posesti, gospodarska moč plemstva v mestu Pagu postaja vse slabša, in tisto postopoma začinja odhajati.

Prebivalci severozahodnega dela otoka, nezadovoljni znotraj okvirja skupne občine, se zavzemajo za lastno občino, kar im je leta 1924 tudi uspelo, ampak samo do leta 1955 ko se Novalja spet našla znotraj okvirja skupne občine. Petdesetih letih 20. st. se bolj intenzivno začinja razvijati turizem.

Turizem, kot nova gospodarska veja, daje zamah splošnemu razvoju, ter se cel otok Pag razvija, urejajo se plaže, prometnice, gradijo se hoteli, restavracije.

Novalja je po ustanovitvi samostojne Republike Hrvaške spet dobila lastno občino, kmalu potem je dobila tudi status mesta in postala najrazvitejše mesto na otoku Pagu.